O NAS
Zaštrikane zgodbe, intimni smerokaz po Mozirju želimo s sopripadajočim interpretativnim načrtom (v elektronski obliki) izpostaviti kot primer dobre prakse, ki živi med domačimi turističnimi in gostinskimi ponudniki, ki ga vzamejo za svojega in ga vidijo kot dobrodošel doprinos k svoji dejavnosti.
Kakovostna interpretacija se ukvarja s tem, kako utrjevati pomen dediščine dolgoročno. Pripomore k rednemu vračanju obiskovalcev v vseh letnih časih in poskrbi za dolgoročni spomin. Intimni smerokaz po kraju je zasnovan kot začetek širše zbirke za Zgornjo Savinjsko dolino
Za doživljanje prostora je ključnega pomena hoja. Intimni smerokaz po Mozirju spodbuja hojo in usmerja obiskovalce k sprehodom po trgu in njegovi okolici.
S pomočjo zgodb na prefinjen, nevsiljiv način pokažemo in izpostavimo trajnostni način življenja na območju.
Zgornja Savinjska dolina in Mozirje v njenem srcu sta izjemno bogata tako z naravnimi kot tudi kulturnimi viri. V srčiki naših Zaštrikanih zgodb se najdejo trije povezovalni elementi (voda, les in tkanina), ki niso zgolj literarno orodje, ampak so dejansko elementi, ki dolino povezujejo tako zgodovinsko kot gospodarsko.
Razvoj, trajna rast področja je vedno potekala ravno skozi te tri trajnostno naravnane elemente - področje je bogato z gozdovi, dolina ima dolgo tradicijo lesno-predelovalne industrije s poudarkom na ustvarjalnih obrtnikih, ob številnih vodotokih so se gradili kraji, njen najmočnejši, reka Savinja, je še danes pomemben turističen biser (izvir nad slapom Rinka v Logarski dolini, številni kampi in glampingi ob njenem toku) kot tudi gospodarska žila, ki je nekoč (flosarji - splavarjenje z lesom vse do Beograda) kot tudi danes dajala zagon številnim podjetjem ob njenem toku.
Širša Zgornja Savinjska dolina ima tradicijo lastne pridelave volne (tudi zaščiteno avtohtono vrsto ovce v Solčavi, najbolj severni občini doline) in številnih obrti ter trajnostnih izdelkov, ki so njena posledica. Tradicija filcanja, ovčereje je prisotna po celotni dolini - sami smo se v prvi knjigi, Zaštrikanih zgodbah, osredotočili na izročilo oz. zgodbe, vezane predvsem na Mozirje in njegovo zaledje, a ne pozabljamo izpostaviti, da je dolina zgodovinsko in praktično vedno delovala kot zaključena celota.
Zato imamo tudi vizijo, da se da naš (avtorsko zaščiten) projekt v prihodnosti aplicira širše na ostale kraje v Zgornji Savinjski dolini (iz Mozirja v Nazarje, Gornji Grad, Luče, Ljubno, Solčavo in Rečico ob Savinji), saj so ti kraji organsko zgodovinsko, gospodarsko in mentalitetno izjemno povezani, kasneje pa tudi širše, drugam po Sloveniji in zamejstvu.
Ne moremo trajnostno in globalno razmišljati zgolj v okvirih enega kraja - naš projekt bo služil kot pilotni primer za njegovo implementacijo v širšem okolju.
"KRAJ SMO LJUDJE", je naše vodilo. Želimo ponuditi pristno možnost identifikacije s krajem ravno skozi osebne zgodbe posameznikov in skupin. Izkušnjo, ki bi presegala zgolj branje spominskih plošč in tek skozi muzeje, temveč izkušnjo, ob kateri bi pripadniki naših ciljnih skupin zadovoljili tako svoje potrebe po vedenju, informiranosti kot tudi pristni izkušnji - morda skozi okušanje (hrana), morda skozi otip (tkanina), morda skozi vonj sveže posekanega lesa ...
Želimo združiti izkušnje iz preteklosti, izročilo skozi znanje v sedanjosti in ga ponuditi v taki obliki, da bo privlačno tudi v prihodnosti. Prijazno našim krajem, uporabnikom in naravi.
KUK Potovke je nastal leta 2010 in deluje na štirih področjih: organizira etnografske prireditve, predstave za otroke, pripravlja pedagoške programe in turistična vodenja.
2013 je bila izdana publikacija Po poteh Potovke, ki jo je podprlo Ministrstvo za kulturo.
Odmevnejši projekt v zadnjih petih letih je bil projekt Z lesom v svet. Za izveden projekt je klub prejel zlato priznanje JSKD območne izpostave za posebne dosežke v letu 2015. Iz tega projekta so se razvili pedagoški programi in interaktivna turistična vodenja, ki se aktivno izvajajo v Muzeju Vrbovec.
2018 Priprava in izvedba interaktivne predstave na prostem,Trških zgodb ob praznovanju 700 let trga Mozirje .
2019 Priprava interpretacije za predstavitev Zeliščarskih zgodb.
2019 Izvedba doživljajske predstave Volčje noči.
Barbara Ana Fužir Schart je skrbela za pripravo knjige, literalizacijo zgodb in zgodovinsko-etnoloških elementov.. Barbara Ana Fužir Schart je publicistka, ki živi v zamejstvu v Italiji; profesorica slovenščine in sociologije, ki redno sodeluje s Primorskim dnevnikom (rubiriki V kuhinji z nonami in Krasna potepanja po Krasu, sodelovanje s športno in kulturno redakcijo) in Radiem Trst A (RAI izpostava za deželo Furlanijo-Julijsko krajino). Je avtorica in soavtorica štirih knjig - biografije Reci življenju JA (2015), zbirke 25 zgodb (2015) (nastala ob 25. obletnici Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) vodnika po Krasu, Kam pa danes? (2020), ki je izšel pri Mohorjevi založbi Gorica ter seveda Zaštrikanih zgodb,Intimnega kažipota po Mozirju. Na področju sociologije je diplomirala iz področja novejše kulturne zgodovine pri izr. prof. dr. Andreju Vovku, in sicer na tematiko položaja žensk v Zgornji Savinjski dolini na začetku 20. stoletja. V preteklosti je bila aktivno vpeta v kulturno dogajanje širšega mozirskega področja skupaj s KD Lepa Njiva.
Katarina Fužir je strokovno bdela nad vsebino knjige ter je odgovorna za pripravo in implementacijo interpretativnega načrta. Katarina Fužir je soavtorica dveh priročnikov za interpretacijo zeliščarske dediščine 2018 (Priročnik za predstavljanje zeliščarskih zgodb na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline; Priročnik za predstavljanje zeliščarskih zgodb na območju LAS Raznolikost podeželja Celje, Laško, Štore, Vojnik). Je avtorica scenarijev za interaktivne predstave: Volčje noči, Trške zgodbe, Ravbarska vas, Zeliščne zgodbe. Bila je vodja projekta Trške zgodbe ob 700-letnici trga Mozirje (2018), Volčjih noči (2018, 2019). Je zunanja sodelavka Muzeja Vrbovec za pripravo in izvedbo pedagoških in andragoških programov. 2011 je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, smer Kulturna dediščina Evrope in Sredozemlja. Redno se izobražuje na področju interpretacije in je turistična vodnica po Zgornji Savinjski dolini. Leta 2017 je prejela zlato priznanje JSKD za ohranjanje ljudskega izročila in ustvarjalno delo na kulturnem področju. Osem let je bila zaposlena v Muzeju Velenje, kjer je sodelovala pri oblikovanju in izvajanju pedagoških in andragoških programov.
Rok Rakun skrbi za tržno realnost produkta, njegovo dolgoživost in seznanjenost z njim tako med domačimi kot tujimi uporabniki. Rok Rakun je izkušen multimedijski strokovnjak z bogatimi izkušnjami na področju marketinga, odnosov z javnostmi, organizacijo dogodkov in turizma, je družabnik v tiskovni agenciji in član upravnega odbora Turističnega društva Mozirje. Prav tako je v svojem podjetju uspešno vodil že preko 620 projektov. S svojim k rezultatom, zavezanim proaktivnim pristopom bo poskrbel za tržno realnost produkta in njegovo dolgoživost in seznanjenost z njim tako med domačimi kot tujimi uporabniki.
Renata Zamida je univerzitetna diplomirana novinarka, filozofinja in splošna jezikoslovka. Ima 15 let izkušenj na področju knjige- upravljanje, strateško vodenje v kulturi, avtorske pravice, internacionalizacija in literarno posredovanje so področja, s katerimi se je poglobljeno ukvarjala. Avtorjem in založnikov svetuje pri vstopu na tuje trge in izvozu prevodnih pravic. Številne izkušnje ima tudi s pripravo, finančnim in vsebinskim vodenjem projektov, sofinanciranih iz različnih evropskih podpornih shem. Je članica Združenja Manager in Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Od 2018 do konca leta 2020 je bila direktorica Javne agencije za knjigo RS, kjer bila sicer zaposlena od leta 2016. Sodelovala je v sklepni fazi kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 v segmentu upravljanja. Predava, vodi delavnice ter pripravlja strokovne in publicistične članke doma in v tujini.
(Povzeto po https://czk.si/skupnost-)
Z Zgodbami iz Mo(čv/z)irja, intimnim smerokazom po kraju, osredotočenim na ženske iz Mozirja in njegove okolice, se skozi polpreteklo preteklost zaziramo v sedanjo stvarnost kraja, da lažje razumemo sedanji utrip trga Mozirje in njegovega zaledja.
V uradno zgodovino nezapisane zgodbe, za katerimi pa so vendarle konkretne usode in odločitve, ki so doprinesle k sodobni stvarnosti, kot jo poznamo.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega skladaza regionalni razvoj.
2026 © Vse pravice pridržane.